JANŽA DOLINŠEK

Sem Janža Dolinšek in ustvarjam pod imenom JNŽ Studio. Moje delo je osredotočeno predvsem na oblikovanje keramike, občasno pa se moji projekti razširijo tudi na grafično in prostorsko oblikovanje ter organizacijo dogodkov.

Morda bo zvenelo nekoliko osladno, ampak: moje čudovito življenje. Imam neverjetno srečo, da si miren in lep dom delim s svojim najboljšim prijateljem in ljubeznijo svojega življenja. Obkrožajo naju tudi najbolj prisrčni psi in mački. Meja med delom in hobiji je včasih zabrisana, vendar ne na slab način. Zavedam se, kako srečna sem, in sem globoko hvaležna, da mi takšno življenje polni srce in daje prostor za ustvarjanje. Moja ustvarjalnost izhaja iz zadovoljstva; žalost in tesnoba me ohromita. V težkih obdobjih veliko težje ustvarjam, a se kljub temu vedno znova zatekam k ustvarjanju, včasih se moram vanj celo prisiliti, saj mi pomaga, da se nekoliko hitreje postavim nazaj na noge.

Dobro ravnovesje med udobjem, praktičnostjo in kakovostjo. Pa tudi določen »cool faktor«, ki lahko nastane le skozi povezavo med kosom in osebo, ki ga nosi.

Ko nekaj naredimo preprosto zato, ker se nam zdi prav, tudi če nas oziroma našega dela nihče ne vidi. Ko nekaj oblečemo zase in ne za druge. Iskanje avtentičnosti ni nikoli preprosto. Pomeni nenehno prevpraševanje tega, kdo smo, in iskanje tistih bežnih drobcev iskrene ustvarjalnosti.

To je zame odlično vprašanje, saj večino stvari kupujem prek spleta, iz udobja domačega kavča (priznam). Ironično pa si kot oblikovalka želim, da ljudje moje delo doživijo v fizičnih trgovinah: da izdelke primejo, jih držijo v rokah in si predstavljajo, kako bi bilo živeti z njimi. Pri predmetih, ki jih doživljamo tudi skozi dotik, je izkušnja nakupovanja v živo povsem drugačna. Deloma tudi zato, ker trgovine ustvarjajo svojevrstno atmosfero, ki lahko na čudovit način dopolni vizijo oblikovalca.

Hmm, vse našteto, vključno z vizualnim jezikom, je med seboj neločljivo povezano in tvori nekakšen neprekinjen cikel. Na vsakem koraku pa me od ene točke do druge vodi predvsem intuicija in prav njej zaupam pri sprejemanju odločitev. Verjamem tudi, da je intuicija nekaj, kar se z izkušnjami in znanjem poglablja.

Upam, da moja keramika združuje oboje. Tako kot dober kos, po katerem vedno znova posežemo, mora biti praktična in hkrati premišljeno oblikovana. Upam, da ta kombinacija skupaj s kontekstom prostora in osebe, ki predmet uporablja, vzbudi čustven odziv. Zelo malo stvari pri mojem delu se zgodi brez občutkov. Moja motivacija prihaja od znotraj in je neločljivo povezana s čustvi, ki jih razvijem do projektov, za katere se odločim.

Delavnice in drugi praktični dogodki se v studiu odvijajo redno, čeprav ne zelo pogosto. So pomemben del njegovega delovanja in identitete in vsekakor jih želim še naprej razvijati. Vendar mislim, da eno brez drugega ne obstaja. Če želim graditi skupnost, morajo ljudje najprej izkusiti ustvarjalno svobodo. Verjamem pa, da se takšna svoboda zares pojavi šele, ko razumemo material in možnosti, ki nam jih ponuja oziroma ko imamo o njem dobro tehnično znanje.

Pomembnosti cirkadianega ritma, predvsem pozimi. Prvo leto življenja tukaj me je popolnoma presenetilo, kako zgodaj se zvečer stemni. Pa tudi, kako dobro spiš, ko se telo enkrat umiri, ujame ta ritem in se prilagodi letnemu času.

Mirno jutro v studiu. Pripravljam glino za dnevno delo: jo gnetem, tehtam in si zapisujem seznam opravil. Nato eden za drugim v studio počasi pridejo vsi trije psi, še vedno zaspani in zadovoljni. Mahajo z repi in pridejo po nekaj crkljanja. Vedno imam občutek, kot da mi želijo lep dan, jaz pa enako želim njim. Zunaj na ves glas pojejo ptice, približno ob istem času pa se s svojega jutranjega potepanja običajno vrneta tudi najina mačka, ravno pravi čas za zajtrk.

Predvsem si želim, da se ljudje počutijo dobro: dobrodošlo, sprejeto in povabljeno v prostor, ki jih spodbuja k ustvarjanju. Brez pritiska, brez hitenja, brez primerjanja s Pinterestom ali drug z drugim.